Informacijsko neravnotežje, ne na abstraktnem oz. splošnem nivoju ne na konkretni ravni, nikoli samo zase ne vodi k temu, da bi bil posel ničen, če ni izpolnjen še kakšen od elementov, ki jih pravni red zahteva za to najhujšo obliko neveljavnosti nekega pravnega posla. Lahko da je kdaj informacijsko neravnovesje takšne teže, da potrošnika zavaja v zmoto. Vendar (tudi) naš pravni red zaradi varnosti pravnega prometa za izpodbijanje v zmoti sklenjenih pogodb predvideva časovne roke, ki so v konkretni zadevi seveda že vsi potekli. Le ničnostni zahtevki ne zastarajo, ker gre za tako hudo hibo, na katero se lahko vsak čas vsakdo sklicuje; če je nek posel ničen, je ničen že od samega začetka, nima, ni imel in ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov. V konkretnem primeru je banka svojo pogodbeno zavezo izpolnila, tudi tožnici pa sta svojo zavezo izpolnjevali več let in šele po 11 letih od sklenitve pogodbe (in prejema denarja – bančnega kredita) v tožbi zatrdili,…
VSL Sodba I Cp 1080/2022
by
Tags:
Direktiva Sveta 93/13/EGS, dokazna ocena, ekonomske posledice pogodbenega pogoja, izpodbojnost pogodbe, konkretne okoliščine, kredit v CHF, malomarno ravnanje, nedopusten pogoj, nepošten pogodbeni pogoj, nična pogodba, odločba ustavnega sodišča, pogodba o dolgoročnem posojilu, pogodbene obveznosti, pogodbeno pravo, pojasnilna dolžnost banke, potrošniška hipotekarna kreditna pogodba, pravna podlaga, pravo evropske unije, predmet pogodbe, razlaga pogodbe, sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla, sodna praksa seu, sodna praksa vrhovnega sodišča, sprememba vrednosti tečaja tuje valute, švicarski franki (chf), valutno tveganje, varstvo potrošnikov, zmota, znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank