V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti dvom o resničnosti odločilnih dejstev ne samo precejšen, temveč tudi takšen, da se zaradi njega ne more odločiti o zahtevi za varstvo zakonitosti, torej preizkusiti kršitve zakona, ki je predmet postopka.
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZP-1 kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Kazenske točke se torej ne smejo izreči osebi, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu je namreč smiselno, ko gre za voznike z veljavnim vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost preneha, če voznik v času dveh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu. Izrekanje odvzema vozniškega dovoljenja ni predvideno v primerih, ko vozniškega dovoljenja ni mogoče vzeti, saj ga voznik sploh nima.