Materalnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da kupna pogodba, ki jo je A. A. sklenila s toženko v vlogi navidezne kupke, ni navidezna pogodba, ki glede na določilo prvega odstavka 50. člena OZ ne bi imela pravnega učinka med strankama. Za tako pogodbo bi šlo le v primeru, če bi obe pogodbeni stranki ne le vedeli, da je resnični kupec nepremičnine B. B., ampak bi bila njuna volja, predvsem pa volja toženke, da pogodba med njima nima nobenih učinkov. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ampak je ugotovilo, da je volja strank za nakup ustrezala pravi volji.
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa moralo poseči v stroškovno odločitev. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila toženki z odločbo predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 12. 2020, dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, za izvajanje te pomoči pa je bila določena odvetnica F. F. Sodišče…